31. maja 2024
Prevozna revščina je razmeroma neuveljavljen in slabo artikuliran pojem, čeprav je med ljudmi nedvomno prisotna že dalj časa. V ospredje je stopila v aktualni energetski in podnebni krizi, ki tveganje za to vrsto revščine še povečujeta. V evropskih dokumentih je vključena v sveženj predlogov za posodobitev zakonodaje – Pripravljeni na 55 (Evropski svet 2022), ki med drugim ureja socialno pravičen podnebni prehod. Predvidena je namreč vzpostavitev ločenega sistema za trgovanje z emisijami iz cestnega prometa (Evropska komisija 2024), ki bo bolj prizadela socialno šibkejše posameznike. Izvajanje ambicioznih podnebnih politik ima lahko regresivne distribucijske učinke, ki nesorazmerno prizadenejo najbolj ranljive skupine ter povečajo tveganje za prevozno revščino. Prehod na podnebno nevtralnost je sicer srednjeročno in dolgoročno koristen za vse, a lahko kratkoročno nekoliko poveča neenakost med dohodkovnimi razredi. Pri tem bo največ negativnih vplivov doletelo gospodinjstva z nizkimi dohodki, zato je prevozni revščini treba nameniti ustrezno pozornost. To je tudi eden od razlogov, zakaj je bila v letu 2022 razpisana ta tema v okviru Ciljnega raziskovalnega programa.
V zaključnem projektnem poročilu so prikazani rezultati ciljnega raziskovalnega projekta Prevozna revščina v Republiki Sloveniji, ki je bil razpisan v letu 2022.
Razpisani projektni cilji so bili obravnavani v okviru štirih delovnih sklopov. V prvem je teoretsko opredeljen pojem prevozne revščine. Ob tem je posebno pozornost namenjena terminologiji in pripravi definicij. Na podlagi ciljev projekta, pregleda literature in drugih evropskih dokumentov je bila oblikovana definicija prevozne in mobilnostne revščine. Izraz »prevozna revščina« je v primerjavi z »mobilnstno revščino« jasnejši in z vidika pravičnega podnebnega prehoda ustreznejši. V drugem sklopu so določeni kazalniki, ki opredeljujejo prevozno revščino v Sloveniji. V tretjem, najobsežnejšem sklopu je bila izvedena analiza prevozne revščine v Sloveniji, pozornost je usmerjena tako na prostorski, kot socialni vidik tega vprašanja. V zadnjem sklopu so bili na podlagi predhodnih analiz in razprav s ključnimi deležniki oblikovani ukrepe za preprečevanje in blaženje prevozne revščine.
V projektu je ves čas potekala komunikacija s ključnimi javnostmi. Ob začetku projekta smo predstavili problematiko in odprli razpravo s strokovnjaki na prostorskem in prometnem področju na 33. Sedlarjevem srečanju oktobra 2022 v Ljubljani. V letu 2023 smo organizirali dve delavnici z deležniki s področja sociale in prometa. Namen prve je bil zbrati in slišati predstavnike socialnih skupin. Na drugi delavnici so bile predstavljene dotedanje ugotovitve partnerjev projekta ter načrtovane aktivnosti ministrstva, pristojnega za načrtovanje porabe sredstev iz Socialnega sklada za podnebje, po razpravi pa smo v delavničnem delu zbirali predloge ukrepov. Zaključni dogodek projekta je bil v okviru 8. nacionalne konference o celostnem prometnem načrtovanju 20. marca 2024, na kateri je bila prevozna revščina osrednja tema dogodka. V delavničnem delu so udeleženci na petih omizjih razpravljali o možnem naboru ukrepov z različnih vidikov, kot so na primer: kateri ukrepi so najbolj primerni za podeželska in kateri za mestna območja, kateri so najlažje izvedljivi, kateri najbolje rešujejo težave ranljivih skupin in kateri so najbolj učinkoviti. Ob zaključku projekta je bila pripravljena še izjava za javnost.
Poročilo projekta.
Predlagatelj teme so bili Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor. Po reorganizaciji in z njo povezanim preimenovanjem ministrstev in agencije so bili financerji projekta Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor.