info@sptm.si
01 234 56
V prispevku, predstavljenem na lanskem 16. kongresu o prometu in prometni infrastrukturi, avtorica ugotavlja, da so ženske bolj izpostavljene prevozni revščini, še posebej v kombinaciji z drugimi dejavniki, kot so revščina, starost, invalidnost. Analiza statističnih podatkov o razlikah med potovalnimi navadami med spoloma v Sloveniji potrjuje ugotovitve tujih raziskav, da ženske opravljajo krajše poti, večkrat kombinirajo različne namene poti, manj potujejo na delo in več za namene nakupov in prevoza nekoga, več hodijo in uporabljajo javni prevoz, manj pa vozijo avto in kolesarijo. Prispevek osvetli tudi razlike v objektivni in subjektivni prometni varnosti žensk in moških.
Na podlagi ugotovitev so v razpravi obravnavane posledice tovrstnih razlik v praksi in razlogi, ki so privedli do neenakosti v načrtovanju prometa, kot so: dominantni delež moških v sektorju načrtovanja prometa in med odločevalci, pomanjkljivo vključevanje javnosti v načrtovanje, zbiranje in evalvacijo podatkov. Našteti so možni ukrepi za prometno načrtovanje, ki bolje upošteva potrebe in navade žensk, združeni v sklope za: krepitev kadrov, razumevanje problematike, bolj celostno načrtovanje prometa in izboljšanje dostopnosti. Bistvena ugotovitev je, da bi imela postavitev žensk v središče procesa načrtovanja prometa, javnega prevoza, hodljivosti lokalnega okolja ter pogojev za uporabo koles za dnevno mobilnost, multiplikativne učinke za celotno družbo, saj bi s tem obenem zagotovili tudi bolj enakopravno obravnavo otrok, starejših, gibalno oviranih, depriviligiranih in revnih ne glede na spol, ter lažje dosegali podnebne in okoljske cilje.
Več o pomenu vključevanja vidika spolov v prometnem načrtovanju si lahko preberete TUKAJ.
Avtorica slike: Lea Rikato Ružić
