Celostni pristop k razvoju ob prometnih koridorjih in vozliščih

10. decembra 2024

V mesecu novembru se je  po treh letih raziskav in analiz zaključil projekt CRP »Celostni pristop k razvoju ob prometnih koridorjih in vozliščih" .

Zaključen projekt je pomembna strokovna podlaga za načrtovanje mobilnosti, ki je močno odvisno od načrtovanja rabe prostora in poselitve. Za doseganje trajnostnega razvoja na regionalni ravni, ki bi zmanjšal potrebo po osebnih avtomobilih, mora biti posamezno naselje povezano z obstoječimi koridorji javnega prometa. Razvoj vozlišč temelji na konceptu razvoja ob prometnih koridorjih ter tega nadgradi z načelom trajnostne gostote poselitve. Metodologija obravnava mobilnost in rabo tal posameznega območja ter z njunim združevanjem predstavi vozlišča kot del policentrične prostorske razvojne strukture območja ali regije. Koncept vozlišča (ang. station area concept) opredeljuje razvoj območij železniške ali avtobusne postaje in njene okolice, pri čemer se večinoma uporabljajo 500-metrski in 1000-metrski pasovi kot enostaven približek za še sprejemljivo dostopnost peš ali s kolesom. V tokratni raziskavi je v izhodišče postavljen koncept vozlišča, katerega osnovna ideja izhaja iz koncepta razvoja ob prometnih koridorjih (ang. transit oriented development – TOD) in ga dopolnjuje z dvema pristopoma. Prvi, razvoj območij z visoko kakovostjo življenja (ang. liveability-oriented area development - LOAD), obravnava bivalne značilnosti območij vozlišč, drugi, nizkoogljično območje (ang. low-carbon district - LCD), pa se osredotoča na štiri glavna področja (raba tal, stanovanja in bivanje, poslovanje in storitve, mobilnost) in jih obravnava skozi štiri glavne vidike (blažitev podnebnih sprememb, odpornost, krožno gospodarstvo ter socialna trajnost in zdravje). Da bi dosegli največji učinek iz konceptov LOAD in LCD, so raziskovalci oba koncepta združili v en razvojni koncept vozlišč - Station Area Concept (SAC). Tako sta bila oba koncepta dodatno razvita, povezana in okrepljena z opredelitvijo podrobnega procesa implementacije. Pripravili so smernice, in ukrepe v podporo lokalnim in regionalnim oblastem pri izboljšanju življenjskih razmer. V tem primeru so vozlišča predstavljena kot nove bivalne urbane skupnosti, kot urbani centri rasti in razvoja mesta, obenem pa so pomemben gradnik železniškega prometa z nizkimi emisijami. Vozlišča so opredeljena kot ključni gradniki v policentrični regionalni strukturi.

Tudi Evropska komisija v dolgoročni strategiji do leta 2050 in Evropskem zelenem dogovoru poziva k podnebno nevtralni Evropi do leta 2050 in prikazuje, kako lahko Evropa dosega podnebno nevtralnost z vlaganjem v tehnološke rešitve, opolnomočenjem državljanov in usklajevanjem ukrepov na področju ključnih politik. Za reševanje podnebnih vprašanj je potrebna sprememba razvojne paradigme in takojšnje izvajanje ukrepov, zlasti na najbolj obremenjenih območjih in v najbolj perečih sektorjih. Mednje zagotovo sodi promet, kjer je treba v ospredje postaviti trajnostno mobilnost. Pri tem je treba preseči pretekle parcialne pristope in vzpostaviti usklajene ukrepe odločevalcev na vseh prostorskih ravneh, obenem pa zagotoviti večjo skladnost politik, boljše upravljanje in financiranje. Razviti je treba učinkovite modele upravljanja, ki bodo usklajevali različne politike, vključili ukrepe na področju trajnostne mobilnosti v strateške dokumente na različnih prostorskih ravneh in zagotovili sodelovanje različnih politik, sektorjev in ravni upravljanja.

Učinkovito upravljanje zahteva tudi sodelovanje državljanov in deležnikov, da prilagodijo politike svojim potrebam in prispevajo k spremembi vedenjskih vzorcev. Da bi podprli prizadevanja Slovenije pri doseganju podnebnih ciljev je cilj projekta okrepiti celostno načrtovanje ob prometnih koridorjih v Sloveniji in opredeliti območja, ki jih je z vidika njihove obstoječe opremljenosti, potreb po dodatnem urbanem razvoju in učinkovitosti javnega prometa smiselno razvijati kot pomembna prometna, storitvena, poselitvena območja z visoko kakovostjo bivalnega okolja. Projekt prikazuje nabor možnih ukrepov za trajnostni razvoj mobilnosti, vključno s predlogi ukrepov za učinkovitejši javni potniški promet, urbanistične in razvojne rešitve, ki bi zmanjšale potrebo po mobilnosti in krepile aktivne oblike mobilnosti, model upravljanja na lokalni ravni, ki bi povezoval prostorsko in prometno načrtovanje, ter preveri različne upravljavske, načrtovalske in tehnološke rešitve za krepitev trajnostne mobilnosti na koridorju ter v navezavi zaledja na prometni koridor/posamezno vozlišče.

Projekt sta financirala Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Avtorica slik: Suzana Tajnik