UL FGG v septembru gostila mednarodno poletno šolo BikeACCESS

10. oktobra 2024

V svetu in v Sloveniji se v zadnjem času veliko pozornosti namenja trajnostni mobilnosti in spodbujanju uporabe okolju prijaznejših oblik prevoza. Ena bolj priljubljenih oblik je kolesarjenje. Običajno srečujemo kolesarske povezave, ki so načrtovane za zdrave, odrasle kolesarje. Pogosto pa se pozablja, da so kolesarski uporabniki lahko različni. Da bi omogočali socialno pravičnost in promocijo vsakodnevnega kolesarjenja za vse, je potrebno posebej nasloviti tudi ranljive skupine. Kolesarjenje in kolesarska infrastruktura morata tako biti prijazna, varna in dostopna tudi otrokom, starejšim ter kolesarjem Invalidom.

Znanje o tem, kako načrtovati varno in udobno kolesarsko infrastrukturo ter izboljšati pogoje za trajnostno mobilnost vseh obstoječih in potencialnih uporabnikov prostora, so dobili udeleženci mednarodne poletne šole BikeACCESS. Ta je v sodelovanju s Fakulteto za Geografijo Univerze v Beogradu ter Ekonomsko univerzo v Krakovu potekala med 16. in 20. septembrom na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pod vodstvom asist. Jane Breznik ter izr. prof. Alme Zavodnik Lamovšek.

Osrednja tema je bila inkluzivno kolesarjenje

Poletne šole BikeACCESS, ki je bila organizirana v okviru Katedre za prostorsko planiranje na UL FGG, se je udeležilo 20 študentov različnih študijskih smeri (prostorsko načrtovanje, geodezija in druge smeri) iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Poljske. Osrednja tema je bila inkluzivno kolesarjenje. Udeleženci so z vidika ranljivega kolesarja analizirali obstoječo kolesarsko infrastrukturo v Ljubljani na območjih  Šiške,  Viča, Trnovega, Jarš ter Most, ter predlagali alternativne rešitve in izboljšave. Tej temi so bila namenjena tudi predavanja, ki so jih študenti poslušali v prvih dneh poletne šole. Gregor Steklačič iz MOPE (Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko) jih je seznanil s kolesarsko infrastrukturo, Vita Kontić Bezjak iz MOL (Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet) je Ljubljano opisala kot dostopno in kolesarjem prijazno mesto, Jani Demšar iz Geodetskega inštituta Slovenije pa je predstavil portal Dostopnost prostora, ki je nastal kot del projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi.

Kako je biti kolesar invalid, so lahko študenti spoznali iz prve roke

V sklopu poletne šole so se lahko študenti spoznali z življenjem invalida. Pod mentorstvom izr. prof. dr. Mateje Dovjak z UL FGG so se v središče Ljubljane podali z invalidskimi vozički. Preizkusili so prilagojena električna kolesa, ki jih je zagotovil Zavod Uvid. Inkluzivno kolesarjenje pa jim je iz prve roke predstavil parakolesar in samostojni strokovni sodelavec NSIOS (Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije) Primož Jeralič. Ta je v okviru svojih izkušen udeležence mednarodne poletne šole informiral o težavah s katerimi se srečujejo kolesarji invalidi, ki so posledica nepremišljenega načrtovanja oziroma načrtovanja, ki ne sledi smernicam univerzalne dostopnosti. Opozoril je tudi na pomanjkanje izposoje prilagojenih koles v javni mreži izposoje koles, tako v Ljubljani kot širše po Sloveniji.

Ključni del poletne šole je bilo terensko delo. Študenti so s kolesi BicikeLJ v skupinah kolesarili po izbranih odsekih slovenske prestolnice in na terenu kartirali ter fotografirali obstoječe stanje kolesarske infrastrukture z vidika ranljivega kolesarja (otroka, starejše osebe in invalida).

Prepoznane so številne neustreznosti pri izgradnji kolesarske infrastrukture

Poletno šolo so zaključili v petek, 20. 9. 2024, ko so študenti svoje analize in rešitve predstavili sodelujočim mentorjem ter vabljenim strokovnjakom. Predstavitev so se udeležili predstavniki MOPE, UL FGG, Geodetskega Inštituta ter UL FA. Študenti so v svojih analizah prepoznali številne neustreznosti pri izgradnji kolesarske infrastrukture v Ljubljani. Evidentirali so kar nekaj težav, še posebej so bile izpostavljene manjkajoče kolesarske povezave, neuporabne kolesarske rampe (prestrme ali preozke), preozke in poškodovane kolesarske povezave, ovire na kolesarskih povezavah (npr. količki, udarne jame), nepričakovani zaključki kolesarskih povezav ter neprimerna podlaga (material).

Slika 1:  Paraolimpijec Primož Jeralič je študentom predstavil težave, s katerimi se srečuje kot parakolesar. Študenti so lahko preizkusili tudi prilagojena kolesa, ki jih je zagotovil Zavod Uvid (v ozadju).

Študenti so predlagali širok nabor rešitev

Udeleženci poletne šole BikeACCESS so predlagali tudi širok nabor splošnih in specifičnih rešitev, ki bi se lahko implementirale za večjo varnost ranljivih kolesarjev v Ljubljani. Rešitve so zajemale od izboljšanja signalizacije, širših, varnih in neprekinjenih kolesarskih povezav do primernih parkirišč za kolesa in kolesarjenja po s senco zaščitenih površinah. Nekaj rešitev je bilo povezanih s konkretno lokacijo. Eden izmed predlogov je bil, da se na območju ZD Vič Rudnik prilagodi infrastruktura tako, da bo dostopna tako za invalide kot tudi druge ranljive kolesarje. Študenti so predlagali rešitev z rampo ter širšimi parkirišči za kolesa, kjer koles ne bi bilo potrebno dvigovati za parkiranje. Skupina v Šiški pa je na območju Litostrojske ceste predlagala izgradnjo nove, od cestišča ločene kolesarske ceste, saj širina obstoječe ceste to dopušča.

Poseben poudarek so študenti namenili ozaveščanju. Poudarili so, da se moramo vsi zavedati, da kolesarji niso le zdravi in za kolesarjenje sposobni posamezniki, temveč tudi tisti, ki bi radi kolesarili, a jim tega trenutna kolesarska infrastruktura ne omogoča – bodisi zato, ker je nevarna, preozka ali v konfliktu z motornim prometom.

Predstavitve vseh skupin in podrobnejša poročila so na voljo TUKAJ. 

Poletna šola je potekala pod okriljem projekta CRP V5-2303: Izdelava modela kolesarskih povezav glede na namen uporabe. Financirana je bila v okviru ukrepa RSF »Razvoj in krepitev sodelovanja v okviru transnacionalnih medinstitucionalnih učnih skupnosti« (ukrep B.II.3).

Avtor naslovne slike: Branko Protić

Avtor slike 1: Jana Breznik