info@sptm.si
01 234 56
Zaključil se je projekt Prevozna revščina v Republiki Sloveniji, ki je bil razpisan v okviru Ciljnega raziskovalnega programa v letu 2022.
V projektu je opredeljen pojem prevozne revščine in določeni kazalniki, ki opredeljujejo prevozno revščino v Sloveniji. Izvedena je bila analiza prevozne revščine v Sloveniji, pozornost je bila usmerjena tako na prostorski, kot socialni vidik tega vprašanja. Kot sinteza na podlagi predhodnih analiz in razprav s ključnimi deležniki so bili oblikovani ukrepi za preprečevanje in blaženje prevozne revščine.
Prevozna revščina je razmeroma neuveljavljen in slabo artikuliran pojem, čeprav je med ljudmi nedvomno prisotna že dalj časa. V ospredje je stopila v aktualni energetski in podnebni krizi, ki tveganje za to vrsto revščine še povečujeta. V evropskih dokumentih je vključena v sveženj predlogov za posodobitev zakonodaje – Pripravljeni na 55 (Evropski svet 2022), ki med drugim ureja socialno pravičen podnebni prehod. Predvidena je namreč vzpostavitev ločenega sistema za trgovanje z emisijami iz cestnega prometa (Evropska komisija 2024), ki bo bolj prizadela socialno šibkejše posameznike. Izvajanje ambicioznih podnebnih politik ima lahko regresivne distribucijske učinke, ki nesorazmerno prizadenejo najbolj ranljive skupine ter povečajo tveganje za prevozno revščino. Prehod na podnebno nevtralnost je sicer srednjeročno in dolgoročno koristen za vse, a lahko kratkoročno nekoliko poveča neenakost med dohodkovnimi razredi. Pri tem bo največ negativnih vplivov doletelo gospodinjstva z nizkimi dohodki, zato je prevozni revščini treba nameniti ustrezno pozornost. To je tudi eden od razlogov, zakaj je bila v letu 2022 razpisana ta tema v okviru Ciljnega raziskovalnega programa.
V zaključnem projektnem poročilu so prikazani rezultati ciljnega raziskovalnega projekta Prevozna revščina v Republiki Sloveniji, ki je bil razpisan v letu 2022.
Razpisani projektni cilji so bili obravnavani v okviru štirih delovnih sklopov. V prvem je teoretsko opredeljen pojem prevozne revščine. Ob tem je posebno pozornost namenjena terminologiji in pripravi definicij. Na podlagi ciljev projekta, pregleda literature in drugih evropskih dokumentov je bila oblikovana definicija prevozne in mobilnostne revščine. Izraz »prevozna revščina« je v primerjavi z »mobilnstno revščino« jasnejši in z vidika pravičnega podnebnega prehoda ustreznejši. V drugem sklopu so določeni kazalniki, ki opredeljujejo prevozno revščino v Sloveniji. V tretjem, najobsežnejšem sklopu je bila izvedena analiza prevozne revščine v Sloveniji, pozornost je usmerjena tako na prostorski, kot socialni vidik tega vprašanja. V zadnjem sklopu so bili na podlagi predhodnih analiz in razprav s ključnimi deležniki oblikovani ukrepe za preprečevanje in blaženje prevozne revščine.
Predlagatelj teme so bili Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor. Po reorganizaciji in z njo povezanim preimenovanjem ministrstev in agencije so bili financerji projekta Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Naročniki in financerji projekta: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Izvajalci projekta: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, FOCUS, društvo za sonaraven razvoj in Urbanistični inštitut Republike Slovenije.
Avtor slike: Simon Koblar, UIRS
