info@sptm.si
01 234 56
Prevozna revščina postaja vse bolj pereča tema, še posebej ob prizadevanjih za zeleni prehod in boju proti podnebni krizi. Evropski svet je leta 2022 dosegel dogovor o novem sistemu trgovanja z emisijami (ETS 2), ki bo posebej vplival na sektorja stavb in cestnega prometa in med drugim obeta čistejši prevoz iz nizkoemisijskih vozil. Posledice, kot so višje cene vozil, se lahko pokažejo kot finančno nevzdržne za manj premožne skupine, kar bi lahko privedlo do zmanjšanja mobilnosti in povečanja družbene neenakosti. Tveganje je še posebej izrazito za prebivalce oddaljenih območij, kjer je javni prevoz omejen ali ga sploh ni. Skrb zbujajo tudi možni negativni učinki, ki bi jih prinesla visoka poraba javnih sredstev na račun drugih pomembnih področij, kot je javni potniški promet.
Evropski svet in Evropski parlament sta zato lani ustanovila Socialni sklad za podnebje, ki je namenjen podpori najbolj ranljivim skupinam, mikropodjetjem in uporabnikom prevoza, ki bi jih nova zakonodaja najbolj prizadela. Glede na visok delež potovanj z osebnimi vozili in izdatke za mobilnost v Sloveniji, je jasno, da bo prevozna revščina pomembna tema tudi za nas.
V članku, ki opredeljuje prevozno revščino, avtorji podajajo definicijo prevozne revščine ter njene različne oblike in vzroke, še posebej v slovenskem kontekstu. Predlagani so tudi kazalniki za merjenje prevozne revščine, ki segajo od finančnih do prostorsko-časovnih in družbeno-kulturnih, nekateri so na primeru Slovenije tudi izračunani in prikazani. V sklepnem delu članek navaja različne ukrepe za omilitev prevozne revščine, ki vključujejo spodbujanje dostopnega javnega prevoza in subvencioniranje okolju prijaznih oblik prevoza za najbolj ogrožene skupine; poudarja tudi potrebo po sistemskih ukrepih, ki bodo ciljno usmerjeni na najbolj ranljive skupine in prilagojeni glede na specifične geografske značilnosti posameznih območij. Avtorji v članku opozarjajo na nepremišljeno prostorsko in prometno načrtovanje in odsotnost njune integracije, ki spodbuja življenjski slog temelječ na hipermobilnosti.
Le celovit pristop k reševanju prevozne revščine, ki vključuje tako ukrepe v prometnem sektorju kot tudi širše družbene in prostorske ukrepe, lahko ta pojav ustrezno omili, zmanjša družbeno neenakost in prispeva k trajnostnemu razvoju.
Besedilo je povzetek članka "Opredelitev prevozne revščine v Sloveniji" avtorjev: Tiran, J., Bole, D., Gabrovec, M., Goluža, M., Pipan P., Benčina, M., Živčič, L., Koblar, S.
