Poročilo z dogodka: ITM strokovno izobraževanje: KOLO – vozilo prihodnosti!

1. junija 2021

Priljubljenost kolesa kot vsakdanjega prevoznega sredstva povsod po Evropi narašča, aktivno mobilnost in predvsem kolesarjenje pa je spodbudila tudi pandemija Covid-19. Prav zato, pa tudi ker slovenskih mest val pozitivne kolesarske revolucije mobilnosti  še ni dokončno dosegel, smo se v okviru projekta Izobraževanje za trajnostno mobilnost odločili organizirati strokovno izobraževanje Kolo – vozilo prihodnosti!

Prva je kolesarsko revolucijo v Evropi predstavila Maria José Rojo, ki kot koordinatorka za aktivno mobilnost in zdravje ter vodja evropskih projektov pri mreži Polis skrbi za promocijo kolesarjenja. Predstavila je velike spremembe v razvoju infrastrukture in obnašanja ljudi po Evropi, ki so se zgodile predvsem kot posledica pandemije Covid-19. Evropska mesta so namreč razvila oz. preoblikovala obstoječo infrastrukturo v površine za hojo in kolesarjenje. Mesta so se razvila v bolj zdrava in trajnostna, saj so spreminjala infrastrukturo v aktivno mobilnost svojih stanovalcev. Razvile in razširile so se tudi mreže izposoje koles in električnih koles, ki se po Evropi že množično uporabljajo, vse več pa tudi za prevoze tovorov po mestih. Hkrati je predstavila raziskavo, ki prikazuje, da je kar 57%  vprašanih kot motivacijo za kolesarjenje izbralo izboljšanje svojega zdravja, naslednja izbora pa sta skrajšanje časa potovanja (11%) in prihranek denarja (10%).

V zaključku je navedla, da so za aktivno mobilnost ključni trije stebri:

• Urejena infrastruktura z mrežo povezav med urbanim in primestnim kolesarjenjem ter urejenimi možnostmi parkiranja koles.
• Razvite možnosti izposoje koles – tudi električnih koles.
• Priložnosti za spremembo vedenja različnih ciljnih skupin s pomočjo različnih orodij in izobraževanj.

Naslednja je vodenje civilne družbe na stanje urbanega kolesarjenja pri nas predstavila Lea Rikato Ružić iz Ljubljanske kolesarske mreže (LKM), ki hkrati načrtuje infrastrukturo v podjetju PNZ d.o.o. Predstavila je velik pomen nevladnih organizacij kot je LKM oz. nacionalna Slovenska kolesarska mreža, ki so po aktivističnih začetkih danes že delno profesionalne, združujejo strokovnjake iz področja in so vir idej, dobrih praks ter podaljšana roka občin in ministrstva pri načrtovanju kakovostne kolesarske infrastrukture že v strategiji razvoja in postavljanju CPS. Kljub porastu kolesarjenja v Sloveniji, izboljšanja izposoje koles, e-koles, … pa je opozorila na manko kolesarskih strategij in razpršenost projektov ter malo mehkih ukrepov in izobraževanj. Predstavila je tudi dobre primere prometnih režimov, kolesarskih infrastruktur ter upravljanja mobilnosti. Na koncu pa je izpostavila izziv slovenske občine s 30% kolesarjenja, ki je želja kot je to že realnost v nekaterih večjih evropskih mestih.

Slednji podatek je odlično dopolnil Gregor Steklačič, ki je na Ministrstvu za infrastrukturo odgovoren za kolesarsko infrastrukturo in kolesarjenje. Osredotočil se je na predstavitev ključnih podatkov, katerega osnovno sporočilo je bilo, da v slovenskih mestih uporaba avtomobila še vedno prevlada, a je hkrati v porastu tudi uporaba koles in hoje, čeprav je kolesarjenja po slovenskih mestih v povprečju le okoli 5%. Izstopata Ljubljana, kjer kolesari 11% prebivalcev in Maribor z 10% kolesarjev, a smo še daleč od cilja 20-30% kolesarjev v mestih. Nadaljeval je z infrastrukturo – čeprav mesta vedno bolj vlagajo vanjo, je težava v tem, da je nesklenjena, kar posledično ljudi odvrača od kolesarjenja. Predstavil je tudi cilj ministrstva, ki se zavzema za boljšo in kakovostnejšo kolesarsko infrastrukturo, ki bo sklenjena, varna in kolesarjem prijazna ter omogočala dosego prej omenjenih odstotkov kolesarjenja in posledično zmanjšanja motoriziranega prometa v mestih.

Delavnica se je zaključila z skupinsko razpravo in vprašanji udeležencev.

Sicer pa Izobraževanje organizira Zavod VOZIM s strokovnjaki za Ministrstvo za infrastrukturo v okviru projekta »Izobraževanje za trajnostno mobilnost« in je bilo že osmo v seriji dogodkov na temo sodobnih izzivov celostnega prometnega načrtovanja, organiziranih v letih 2020, 2021 in 2022.