Ministrstvo za infrastrukturo postavlja zakonski okvir razvoja celostnega prometnega načrtovanja v Sloveniji

Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo posredovalo novi Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), ki bo vzpostavil zakonski okvir za uresničevanje celostnega prometnega načrtovanja v skladu s cilji trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, socialne kohezije in varstva okolja. Temeljni cilj novega Zakona o celostnem prometnem načrtovanju je zagotoviti sistemski vir financiranja za pripravo celostnih prometnih strategij občin in regij in ukrepe trajnostne mobilnosti ter bolje povezati prostorsko in prometno načrtovanje. Zakon bo v javni obravnavi do 22. marca 2021.

Ministrstvo za Infrastrukturo z novim zakonom uvaja celostni pristop pri prometnem načrtovanju. Ta upošteva razvojne potrebe različnih vrst prometa ter jih usklajuje z možnostmi za izvajanje investicij in z upoštevanjem potreb po zmanjševanju rabe energije v prometu, okoljskih zahtev ter dolgoročnih podnebnih ciljev, na podlagi katerih se oblikuje med seboj skladna prometna, prostorska in okoljska oziroma podnebna politika.

“Trajnostna mobilnost je ena ključnih prioritet Ministrstva za infrastrukturo. Z Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju zagotavljamo dolgoročno in sistematično izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti, s tem pa pozitivno vplivamo na nižanje emisij, toplogrednih plinov in hrupa. Ključni cilj ministrstva je zmanjšati število osebnih avtomobilov in povečati površine za pešce, kolesarje in uporabnike drugih oblik mobilnosti. Zakon predstavlja tudi pomemben reformni del pri pridobivanju finančnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost”, je povedal državni sekretar Blaž Košorok.

Zakon postavlja podlago za boljše povezovanje prostorskega in prometnega načrtovanj.

Z novim zakonom se bo celostno prometno načrtovanje izvajalo na državni, regionalni in lokalni ravni s celostnimi prometnimi strategijami, ki obsegajo vizijo razvoja prometa, cilje in analizo stanja ter ukrepe, akcijski načrt, načrt vključevanja javnosti in načrt spremljanja in vrednotenja.

Tako se bo na državni ravni pripravil strateški dokument države s področja prometa, prometne infrastrukture ter usmerjanja razvoja in upravljanja prometa, ki vključuje predvsem dolgoročen koncept razvoja državnega prometnega sistema in povezavo s cilji podnebne politike. Temu se bodo prilagajale tudi regionalne celostne prometne strategije, ki bodo predstavljale strateške razvojne dokumente prometne ali problemske regije. S tem se bo zagotovila usklajenost načrtovanja in povezovanja lokalnih projektov s področja prometa, ki za učinkovito izvajanje potrebujejo regijski pristop ter povečala vloge javnega potniškega prometa in kolesarjenja v dnevnih migracijah. Prav tako se bo lahko na regionalni ravni usklajeval javni potniški promet z ostalimi oblikami mobilnosti na ravni regije ter s tem zagotavljal razvoj prometne infrastrukture regionalnega pomena.

Na lokalni ravni bo zakon reševal izzive občin, povezanih s prometom in jim pomagal uresničevati ključne razvojne potenciale. Občine bodo izvajale celostno prometno načrtovanje v okviru svojih pristojnosti in v skladu z državno in regijsko celostno prometno strategijo. Občine bodo določile razvoj prometne infrastrukture lokalnega pomena in povezanost s sosednjimi občinami, celostno upravljanje prometa in razvoj infrastrukture lokalnega pomena. Država in občina bosta sodelovali in se usklajevali pri sprejemanju prometnih strategij, ki bodo v ospredje postavljale doseganje ciljev trajnostne mobilnosti.

Zakon bo zagotavljal podlago za sistemski vir financiranja za ukrepe trajnostne mobilnosti

Predvideno je, da se sredstva za izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti zagotovi preko državnega proračuna, iz sredstev Sklada za podnebne spremembe, sredstev Eko sklada. Občinam bodo na voljo sredstva za sofinanciranje stroškov izdelave celostnih prometnih strategij, poleg tega pa jim bodo z zakonom zagotovljena tudi dodatna sredstva za programe in investicije, s katerimi se izvajajo ukrepi na podlagi prometnih strategij.

Na državni ravni se bodo prav tako subvencionirali mobilnosti načrti in ukrepi za čist promet, alternativne oblike mobilnosti in raba alternativnih goriv v prometu.

Cilj finančnih spodbud na državni ravni je doseganje ključnih ciljev trajnostne mobilnosti – zmanjšati število osebnih avtomobilov, povečati površine za pešce, kolesarje in uporabnike drugih oblik mikromobilnosti, zmanjšati količino izpustov prašnih delcev in toplogrednih plinov ter znižati emisije hrupa.

Slovenska spletna platforma trajnostne mobilnosti

V okviru Ministrstva za infrastrukturo deluje spletni portal SPTM – Spletna platforma za trajnostno mobilnost www.sptm.si, ki je stičišče vseh vsebin o trajnostni mobilnosti. Na SPTM ministrstvo objavlja strokovne vsebine s področja trajnostne mobilnosti, informacije o možnih virih financiranja projektov, veljavne predpise s področja trajnostne mobilnosti, smernice, priročnike, publikacije in druga gradiva za strokovno javnosti. Spletna platforma prva tako objavlja novice, dogodke in dobre prakse s področja trajnostne mobilnosti.